1,0
Področje uporabe in razlaga
1.1 Primerno za avtomobilske kabelske snope, dvostenske toplotno skrčljive cevi.
1.2 Pri uporabi v avtomobilskih kabelskih snopih, pri terminalnem ožičenju, žičnem ožičenju in vodoodpornem končnem ožičenju, specifikacije in dimenzije toplotno skrčljive cevi ustrezajo referenčnim minimalnim in maksimalnim dimenzijam pokrite površine.
2.0
Uporaba in izbira
2.1 Diagram ožičenja terminalov

2.2 Diagram za ožičenje

2.3 Navodila za uporabo in izbiro
2.3.1Glede na najmanjši in največji obseg pokritega dela priključka (po stiskanju), najmanjši in največji ustrezni obseg premera kabla in število kablov izberite ustrezno velikost termoskrčljive cevi. Za podrobnosti glejte spodnjo tabelo 1.
2.3.2Upoštevajte, da so zaradi različnih okolij in metod uporabe priporočeni korespondenčni odnosi in razponi v tabeli 1 zgolj informativni; ustrezno korespondenco je treba določiti na podlagi dejanske uporabe in preverjanja ter oblikovati zbirko podatkov.
2.3.3V ustreznem razmerju v tabeli 1 »Primer premera žice uporabe« navaja najmanjši ali največji premer žice, ki ga je mogoče uporabiti, če je več žic z enakim premerom. Vendar pa je v dejanski uporabi na enem koncu kontakta kabelskega snopa več žic z različnimi premeri. V tem primeru lahko primerjate stolpec »vsota premerov žic« v tabeli 1. Dejanska vsota premerov žic mora biti znotraj območja vsote najmanjšega in največjega premera žic in nato preverite, ali je to ustrezno.
2.3.4Pri ožičenju terminalov ali žičnih ožičenjih je treba upoštevati ustrezni obseg ali premer žice ustrezne termoskrčljive cevi, ki mora hkrati pokrivati najmanjše in največje dimenzije (obseg ali premer žice) pokrite površine. V nasprotnem primeru je treba dati prednost poskusu uporabe termoskrčljivih cevi z drugimi specifikacijami, da se ugotovi, ali lahko izpolnjujejo zahteve uporabe; drugič, zasnovati in spremeniti način ožičenja tako, da lahko hkrati izpolnjuje zahteve; tretjič, dodati folijo ali gumijaste delce na konec, ki ne more doseči največje vrednosti, najmanjše vrednosti; dodati termoskrčljivo cev na en konec; nazadnje prilagoditi primeren izdelek termoskrčljive cevi ali drugo rešitev za tesnjenje proti puščanju vode.
2.3.5Dolžino termoskrčljive cevi je treba določiti glede na dejansko dolžino zaščite v uporabi. Glede na premer žice je termoskrčljiva cev, ki se običajno uporablja za ožičenje terminalov, dolga 25 mm~50 mm, termoskrčljiva cev, ki se uporablja za ožičenje žic, pa 40~70 mm. Priporočljiva je dolžina izolacije zaščitnega kabla termoskrčljive cevi 10 mm~30 mm in se izbere glede na različne specifikacije in velikosti. Za podrobnosti glejte spodnjo tabelo 1. Daljša kot je dolžina zaščite, boljši je učinek vodotesnega tesnjenja.
2.3.6Običajno se pred stiskanjem priključkov ali stiskanjem/varjenjem žic najprej na žice namesti termoskrčljiva cev, razen pri metodi ožičenja z vodoodpornim koncem (torej so vse žice na enem koncu, na drugem koncu pa ni vtičnice ali priključka). Po stiskanju se termoskrčljiva cev skrči s strojem za termoskrčenje, pištolo za vroč zrak ali drugo specifično metodo segrevanja, da se skrči in pritrdi v predvideni zaščitni položaj.
2.3.7Po toplotnem krčenju je glede na zahteve zasnove ali delovanja priporočljivo opraviti vizualni pregled, da se potrdi, ali je kakovost dela dobra. Na primer, preverite celoten videz glede nepravilnosti, kot so izbokline, neenakomeren videz (morda ni toplotno skrčeno), asimetrična zaščita (položaj se je premaknil), površinske poškodbe itd. Bodite pozorni na podpore in preluknjanja, ki jih povzročajo mostički; preverite oba konca, ali je prevleka tesna, ali sta prelivanje lepila in tesnjenje na koncu žice dobra (običajno je prelivanje 2~5 mm); ali je tesnilna zaščita na priključku dobra in ali prelivanje lepila presega mejo, ki jo zahteva zasnova, sicer lahko vpliva na montažo itd.
2.3.8Kadar je to potrebno ali zahtevano, je potrebno vzorčenje za pregled vodotesnega tesnila (posebna inšpekcijska naprava).
2.3.9Poseben opomnik: Kovinski priključki pri segrevanju hitro prevajajo toploto. V primerjavi z izoliranimi žicami absorbirajo več toplote (pod enakimi pogoji in časom absorbirajo več toplote), hitro prevajajo toploto (toplotna izguba) in med segrevanjem in krčenjem porabijo veliko toplote. Toplota je teoretično relativno velika.
2.3.10Pri aplikacijah z velikimi premeri žic ali velikim številom kablov, ko talilno lepilo termoskrčljive cevi samo po sebi ne zadostuje za zapolnitev vrzeli med kabli, je priporočljivo namestiti gumijaste delce (obročaste) ali folijo (ploščate), da se poveča količina lepila med žicami in zagotovi vodoodporno tesnjenje. Priporočljivo je, da je velikost termoskrčljive cevi ≥14, premer žice velik in število kablov veliko (≥2), kot je prikazano na slikah 9, 10 in 11. Na primer, za termoskrčljivo cev s specifikacijo 18.3 je treba za žico s premerom 8,0 mm in 2 žici dodati folijo ali gumijaste delce; za žico s premerom 5,0 mm in 3 žice je treba dodati folijo ali gumijaste delce.

2.4 Tabela izbire velikosti premerov priključkov in žic, ki ustrezajo specifikacijam termoskrčljive cevi (enota: mm)


3.0
Termoskrčljivi stroj in termoskrčljivi stroj za termoskrčljive cevi za avtomobilske kabelske snope
3.1 Stroj za toplotno skrčenje z neprekinjenim delovanjem tipa gosenice
Med pogoste spadajo termoskrčljivi stroji serij M16B, M17 in M19 podjetja TE (Tyco Electronics), termoskrčljivi stroji serij TH801 in TH802 podjetja Shanghai Rugang Automation ter termoskrčljivi stroji lastne izdelave podjetja Henan Tianhai, kot je prikazano na slikah 12 in 13.

3.2 Pretočni termoskrčljivi stroj
Med pogoste spadajo termoskrčljivi stroj TE (Tyco Electronics) RBK-ILS Processor MKIII, digitalni omrežni termoskrčljivi stroj za terminalne žice TH8001-plus podjetja Shanghai Rugang Automation, spletni termoskrčljivi stroj serije TH80-OLE itd., kot je prikazano na slikah 14, 15 in 16.


3.3 Navodila za postopek toplotnega krčenja
3.3.1Zgornje vrste strojev za toplotno skrčenje so vse naprave za toplotno skrčenje, ki oddajajo določeno količino toplote obdelovancu, ki ga je treba toplotno skrčiti. Ko se toplotno skrčljiva cev na sklopu zadostno segreje, se skrči in talilno lepilo se stopi. To deluje kot tesno ovijanje, tesnjenje in sproščanje vode.
3.3.2Natančneje, postopek toplotnega krčenja je pravzaprav toplotno skrčljiva cev na sklopu. Pod pogoji segrevanja stroja za toplotno krčenje toplotno skrčljiva cev doseže temperaturo toplotnega krčenja, nato se skrči in talilno lepilo doseže temperaturo talilnega toka. Talilno lepilo steče, da zapolni vrzeli in se oprime prekritega obdelovanca, s čimer ustvari kakovostno vodoodporno tesnilo ali izolacijsko zaščitno komponento sklopa.
3.3.3Različne oblike strojev za toplotno skrčenje imajo različne zmogljivosti segrevanja, kar pomeni, da se količina toplote, ki jo obdelovanec odda na enoto časa, oziroma učinkovitost toplotne oddaje razlikuje. Nekateri so hitrejši, drugi počasnejši, čas delovanja toplotnega skrčenja se razlikuje (gosenični stroj prilagaja čas segrevanja glede na hitrost) in temperatura opreme, ki jo je treba nastaviti, se razlikuje.
3.3.4Tudi stroji za toplotno skrčenje istega modela bodo imeli različno učinkovitost toplotne moči zaradi razlik v vrednosti ogrevanja obdelovanca, starosti opreme itd.
3.3.5Nastavljene temperature zgoraj omenjenih strojev za toplotno skrčenje so običajno med 500 °C in 600 °C, skupaj z ustreznim časom segrevanja (gosenični stroj prilagaja čas segrevanja s hitrostjo) za izvajanje operacij toplotnega krčenja.
3.3.6Vendar nastavljena temperatura opreme za toplotno skrčenje ne predstavlja dejanske temperature, ki jo doseže sklop za toplotno skrčenje po segrevanju. Z drugimi besedami, termoskrčljiva cev in njeni obdelovanci ne potrebujejo več sto stopinj, ki jih nastavi stroj za toplotno skrčenje. Na splošno morajo doseči dvig temperature od 90 °C do 150 °C, preden se lahko toplotno skrčijo in delujejo kot tesnilo za izpust vode.
3.3.7Za operacije toplotnega krčenja je treba izbrati ustrezne procesne pogoje glede na velikost toplotno skrčljive cevi, trdoto in mehkobo materiala, prostornino in absorpcijo toplote pokritega predmeta, prostornino in absorpcijo toplote orodja ter temperaturo okolice.
3.3.8Običajno lahko uporabite termometer in ga vstavite v votlino ali tunel termoskrčljive opreme v procesnih pogojih ter opazujete najvišjo temperaturo, ki jo termometer doseže v realnem času, kot kalibracijo zmogljivosti toplotne moči termoskrčljive opreme v tistem času. (Upoštevajte, da se bo pri enakih procesnih pogojih termoskrčljivega procesa dvig temperature segrevanja termometra razlikoval od dviga temperature segrevanja obdelovanca termoskrčljive sestave zaradi razlike v prostornini in učinkovitosti dviga temperature po segrevanju, zato se dvig temperature termometra. Izmerjeni dvig temperature uporablja le kot referenčna kalibracija za procesne pogoje in ne predstavlja dviga temperature, ki ga bo dosegla termoskrčljiva sestava.)
3.3.9Slike termometra so prikazane na slikah 18 in 19. Na splošno je potrebna posebna temperaturna sonda.

Čas objave: 14. november 2023